Do prvega pomembnejšega stika Evrope z islamom je prišlo v začetku osmega stoletja v Španiji. Španiji so tedaj vladali Vizigoti (germansko ljudstvo). Dežela je bila redko poseljena, gospodarstvo pa lokalizirano in omejeno na preprosto kmetijstvo polsvobodnih kmetov.
Po smrti kralja Witiza je prišlo do nasledstvenega spora, v katerem je njegov sin Akhila izgubil prestol na račun Rodericka. Eden od zaveznikov poražene strani je na pomoč poklical severnoafriške sosede z druge strani morja. Španska legenda pa navaja kot neposredni povod za to onečaščenje njegove hčere, ki naj bi ga zagrešil Roderick (Rodrigo).
Vojsko je vodil muslimanski poveljnik Tarik, po katerem se danes imenuje Gibraltar (popačenka od Gebel al Tarik, Tarikova gora). Do spopada je prišlo pri reki Guadalete, kjer je bila Roderickova vojska temeljito poražena.
Večina mest, vključno s prestolnico Toledo, se je predala brez boja, nekatera, kot npr. Merida, so se upirala, v primeru vojvode Teodemirja pa je bila sklenjena pogodba, ki mu je v zameno za plačilo davka omogočala samoupravo. V primeru predaje je prebivalstvo v celoti obdržalo premoženje, v nasprotnem primeru pa jim je bilo to zaplenjeno.
Muslimani so v nekaj letih zavzeli celoten iberski del Vizigotske države, do konca osmega stoletja pa so potekali tudi občasni spopadi v današnji Franciji oz. vzhodnem delu Vizigotske države. Tega so na koncu zavzeli Franki. Razmeroma maloštevilni muslimanski osvajalci so v klimatsko ugodnejših dveh tretjinah južnega dela iberskega polotoka ustanovili državo al-Andalus.
Pod muslimanskimi vladarji so prebivalci lahko ohranilo svojo vero. To je bilo še posebej ugodno za jude, ki jim je pod prejšnjo oblastjo grozilo zasužnjenje, če niso sprejeli katoliške vere. Pod novo oblastjo so bili kmetje razrešeni vezanosti na zemljiškega gospodarja, sužnji pa osvobojeni, če so sprejeli islam. Vsi lastniki zemlje, ne glede na vero, so plačevali zemljiški davek (haradž). Nemuslimani so morali plačevati še poseben davek (džizja), muslimani pa so svoj verski davek (zakat) in bili obvezni služiti vojsko. Zanimivo je, da so v nekem obdobju tudi muslimanom ponudili možnost plačila namesto služenja vojske, za kar so se številni tudi odločili.
Islam so postopoma sprejemali tudi domačini vseh slojev. V prvih dvesto petdesetih letih je približno polovica prebivalstva al-Andalusa sprejela islam, kasneje pa se je ta delež še povečal.
V času muslimanske države so na iberski polotok prišle naprednejše tehnike obdelovanja zemlje, razvijala se je obrt in spodbujalo izobraževanje, kar je prispevalo k hitremu napredku iberskega polotoka. Medtem ko je preostala Evropa ždela v temi srednjega veka, sta v islamski Španiji cveteli umetnost in znanost.
islamvevropi 
Oddajte komentar