Kordoba (šp. Córdoba, ar. Qurtuba) je mesto v jugozahodni Španiji, ki leži ob reki Guadalquivir (popačenka od ar. “velika reka”). Zaradi lepo ohranjenega starega mestnega jedra, bogate preteklosti in številnih zgodovinskih spomenikov ga vsako leto obiščejo številni obiskovalci. Med najbolj obiskanimi znamenitostmi je Mezquita (šp. mošeja) – danes katedrala, nekoč mošeja, ki združuje stoletja španske arhitekture in umetnosti.
Kordoba je bila mesto z že dolgo zgodovino, ko je v začetku osmega stoletja postala prestolnica muslimanskega dela iberskega polotoka (al-Andalus). Vendar je prav v tem času je doživela svoj razcvet in postala najpomembnejše središče kulture, znanosti in izobrazbe v takratni Evropi. Z učenostjo in dosežki njenih prebivalcev se je morebiti lahko kosal edinole Konstantinopel. V Korbodo so prihajali nabirat znanje ljudje iz vse Evrope, lepota njenih stavb in vrtov pa je slovela daleč naokoli.
Med njenimi številnimi arhitekturnimi znamenitostmi je tedaj, kot še danes, izstopala velika mošeja. Stoji na mestu nekdanjega rimskega templja in krščanske cerkve. Cerkev so po muslimanski osvojitvi mesta leta 711 za molitev sprva skupaj uporabljali kristjani in muslimani, kasneje pa so jo muslimanski vladarji odkupil od kristjanov in v celoti preuredili v mošejo. Začetek zgradbe, kot jo poznamo danes, sega v leto 785, v čas prvega neodvisnega vladarja al-Andalus-a, omajadskega princa abd ar-Rahman-a, dokončal pa jo je njegov naslednik Hišam, ki je postavil tudi minaret (793).
Kasnejši vladarji so mošejo povečevali skladno z rastjo prebivalstva. Abd ar-Rahman II (833), al-Hakam II (965) in al-Mansur (990) so vsak skoraj podvojili njeno velikost, tako da je s časoma postala največja zgradba te vrste na svetu, še danes pa jo po velikosti presegajo le tri mošeje (Mekka, Istanbul, Casablanca).
Streho mošeje podpira navidez neskončen gozd stebrov iz marmorja, granita, jaspisa in oniksa, med katerimi so razpeti dvobarvni loki. Posebnost je inovativni pristop načrtovalcev, ki so za prenašanje teže uporabili dvostopenjski lok: podkvasti lok spodaj in polkrožni lok zgoraj.
Arkade v notranjosti velike mošeje v Kordobi (vir).
V mošejo je vodilo enaindvajset vrat; osvetljevalo jo je stotine medeninastih svetilk, za umivanje so služile štiri fontane, ki so se napajale s svežo vodo, napeljano iz hribov; ob mošeji so bila prenočišča za reveže in popotnike. Dvorišče hladi prijetna senca pomarančevcev.
Dvorišče s pomarančevci in palmami ter minaret/zvonik
Po osvojivi Kordobe s strani katoliških kraljev v 13. stoletju je bila mošeja spremenjena v katedralo in je doživela še nekaj sprememb; dejanski objekt je bil postavljen na sredini mošeje in pokriva kakšnih deset odstotkov njene površine.
Viri in povezave:
Josef W. Meri: Medieval Islamic civilization – An Encyclopedia.
S. Lane-Poole: The Moors in Spain.
arteHistoria: Mezquita de Córdoba
islamvevropi 
Oddajte komentar