al-Idrisi

V začetku dvanajstega stoletja je Siciliji vladal normanski kralj Roger II. V času, ko so njegovi krščanski kolegi pošiljali križarje v Palestino v boj proti muslimanom, ter so po Sredozemlju pluli pirati takšnih in drugačnih nazorov, je vzpostavil napredno družbo, v kateri so v miru sobivali kristjani, muslimani in judje. Med njegovimi načrti je bila izdelava karte sveta; v ta namen je na svoj dvor iz Maroka povabil enega takrat najbolj znanih popotnikov in geografov. Ta mož je bil Abu Abdallah Mohammed al-Idrisi (~1100-1166), ki se je lotil dela na znanstvenih principih in izdelal karto takrat znanega sveta, ki je po kakovosti daleč presegala nezanesljive in z domišljijo prepletene zemljevide, ki so v tistem času obstajali v Evropi.

Idrisi je združil poročila z opisi in razdaljami med kraji ter astronomske meritve. Uporabil je dvanajst drugih virov (deset od teh so napisali muslimani), predvsem pa sistematično zbrana lastna opazovanja in poročila popotnikov, ki so v tistem času prihajali na Sicilijo. Skupaj s pomočniki, ki so na projektu delali med deset in dvajset let, so pripravili tri geografska dela: (1) karto sveta v obliki projekcije na srebrni disk, (2) atlas sveta severno od ekvatorja, razdeljen na sedemdeset kart, sedem po širini in deset po dolžini, ter (3) knjigo z opisi kart in geografskimi lastnostmi krajev, kot so podnebje, reke, jezera, obala, zemlja, ceste, kultura, vera, navade, jezik idr. Slednja je znana pod imenom Roger-jeva knjiga oziroma tudi pod imenom Užitek tistemu, ki želi potovati po pokrajinah sveta.

Idrisijeva karta sveta – Tabula Rogeriana. Jug je zgoraj (vir)

O Rusiji je Idrisi med drugim zapisal, da je pozimi dan tam tako kratek, da musliman komajda lahko opravi vseh pet molitev; med natančnim opisom Anglije zasledimo, da je rodovitna dežela pogumnih, dejavnih in podjetnih ljudi, kjer pa vlada večna zima. Med mnogimi točnimi opisi je tudi nekaj nekritično povzetih legend, kot na primer ta, da je dal Gibraltarsko ožino prekopati Aleksander Veliki, da bili prekinil spopade med ljudstvi na obeh straneh ožine. Idrisi je tudi smatral reki Senegal in Niger kot eno. Kljub tem napakam ostaja dejstvo, da je delo Idrisi-jeve skupine najnatančnejše geografsko delo tistega časa, posebej pa še na evropskih tleh.

Medtem, ko je v tistem času v večjem delu Evrope veljalo, da je Zemlja ravna plošča, je Idrisi zapisal: Zemlja je okrogla kakor krogla; vode se je držijo in ostajajo na njej v naravnem ravnotežju… Zrak jo obkroža z vseh strani … zrak privlači lahko in zemlja težko, kakor magnet privlači železo. Spoznanje, da je Zemlja okrogla ni bilo nič novega; za njen obseg je navedel podatke Eratostena, indijskih matematikov ter siciljanskih učenjakov, ki so vsi razmeroma natančni.

Idrisi je na svojih kartah razmeroma natančno določil položaj Nilovih izvirov; te so zahodni raziskovalci “odkrili” šele v 19. stoletju.

Ko je Roger II umrl, ga je nasledil William I. Tudi zanj se je Idrisi namenil pripraviti geografsko delo. Vendar je v tem čas prišlo do upora sicilskih plemičev, ki jim ni bila povšeči tolerantnost in napredna usmerjenost njihovih vladarjev. Posebej so napadali in preganjali muslimane. V tem času je bil uničen srebrni disk s karto sveta. Idrisi-jevo delo se je ohranilo in bilo cenjeno kot izjemen pripomoček popotnikom v arabsko govorečem delu sveta, v Evropi pa je bilo potisnjeno v pozabo.

Spletni viri:

Frances Carney Gies: Al-Idrisi And Roger’s Book, Saudi Aramco World, 1977

Vincenzo Salerno: Abdullah el Idrisi, Best of Sicily magazine, 2003

Wadie Jwaideh: ash-Sharif al-Idrisi, Encyclopaedia Britanninca