Zelena revolucija

Zelena revolucija je izraz za vpeljavo in prilagoditev novih poljedelskih kultur, izboljšava tehnik obdelovanja zemlja ter namakalnih sistemov, ki so jih v obdobju od osmega do trinajstega stoletja uvedli muslimanski inženirji na Iberskem polotoku. Predstavljala je podlago za specializacijo in razvoj mestnega prebivalstva in posledično gospodarsko rast. S tem je al-Andalus (islamska Španija in Portugalska) v tem času postala najnaprednejša država v takratni Evropi ne le v ekonomskem, pač pa tudi v znanstvenem in kulturnem smislu.

Številne poljedelske kulture, ki so prišle v Španijo (in nekatere tudi v druge dele Evrope), so prepoznavne že po tem, da špansko ime izhaja iz arabščine, ki je bila tedaj lingua franca muslimanskega sveta (povzeto po T. Glick):

špansko	slovensko	arabsko
aceituna	oliva	az-zaitûna
albaricoque	marelica	al-barkûk
alcachofa	artičoka	al-kharšuf
algarrobo	rožič	al-kharrûba
arroz	riž	ar-ruz
azafran	žafran	az-za’farân
azúcar	sladkor	as-sukkar
azufaifa	žižola	az-zufahzaf
berenjena	jajčevec	bâdindžâna
chirivia	pastinak	džirivija
limón	limona	laimûn
naranja	pomaranča	nârandžâ
toronia	grejpfrut	turunja
zanahoria	korenje	isfannârija

Olive so bile v Španiji poznane že v predmuslimanskem obdobju, a se je njihova raba v njihovem času močno povečala. Muslimani v kulinariki namreč niso uporabljali živalskih maščob; muslimani se celo niso nikdar naselili na območju nad severno mejo uspevanja oljke. Najbolj znane so bile olive iz pokrajine al-Šaraf (šp. Aljarafe) zahodno od Sevilje. Zgodovinarji ocenjujejo, da je sredi 13. stoletja v pokrajini uspevalo več kot dva in pol miljona oljk, ki so dale letno 5 miljonov kilogramov plodov. Oljčno olje so izvažali tudi v Egipt. Fige iz Málage pa so slovele po vsem svetu, saj so jih muslimanski in krščanski trgovci izvažali v Bagdad ter celo v Indijo in na Kitajsko.

Nasad oljk v Andaluziji.

Vir: T.Glick: Islamic and Christian Spain in the Early Middle Ages