Evelyn Cobbold je bila rojena leta 1867 v škotski plemiški družini. Njeni starši so zimske mesece preživljali v vili v bližini Alžira. Tam se je Evelyn igrala z domačimi otroci in se celo naučila njihovega jezika. Trikrat so tako prezimovali, potem pa so se obiski tople sredozemske obale končali in Evelyn je sčasoma pozabila svoje alžirske vrstnike in arabski jezik.
Nekoč je bila na obisku pri prijateljih v Rimu, in nenadoma se je ponudila priložnost, da obiščejo Papeža. Navdušena je oblekla lepo črno obleko in z gostiteljem in njegovo sestro odšla na sprejem. Tam se je Njegova Svetost nenadoma obrnila k njej, in jo vprašala, ali je katoličanka. Presenečena mlada škotska plemkinja je odgovorila, kar je presenetilo vse: “muslimanka sem…”. Takole nadaljuje sama:
Ne morem se pretvarjati, da vem, kaj mi je bilo, kajti na islam nisem že mnogo let niti pomislila. Prižgala pa se je iskra in sem in tja sem brala in preučevala vero. Bolj ko sem brala in se poglabljala, bolj sem bila prepričana, da je islam najbolj praktična religija, in najbolje preračunana za rešitev mnogih problemov, v katere je zapleten ta svet, in za ustvarjanje miru in sreče med ljudmi. Od takrat nisem več dvomila v svoje prepričanje, da je en sam Bog; da so Mojzes, Jezus, Mohamed in drugi preroki, od Boga navdihnjeni; da je bil vsakemu narodu poslan apostol, da nismo rojeni v grehu, od katerega bi rabili odrešitev, da ne rabimo posrednikov med nami in Bogom, ki se Mu lahko približamo kadarkoli, da za nas ne more posredovati nihče, niti Mohamed ali Jezus, in da je naša rešitev odvisna samo od nas in naših dejanj.
Beseda “islam” pomeni predanost Bogu. Pomeni tudi mir. Musliman je tisti, ki je v harmoniji z zakoni Avtorja tega sveta, tisti, ki je sklenil mir z Bogom in z Njegovim stvarstvom. Islam temelji na dveh temeljnih resnicah, na edinosti Boga in bratstvu človeštva, in je popolnoma prost bremena teoloških dogem. Nad vsem je pozitivna vera. Mohamed je bil nekoč vprašan: “Kaj je islam ?”, na kar je odgovoril: “Poslušnost temu, kar je Bog zapovedal, in prijaznost do bitij, ki jih je ustvaril” Ob neki drugi priložnost so ga vprašali: “Kdo je musliman ?” in je odgovoril: “Tisti, pred čigar jezikom in roko so ljudje varni.” Nekoč je dejal: “Preskus človekove vere je v njegovem ravnanju do drugih.”
Lady Evelyn je postala prva Britanka, ki je opravila hadž – romanje v Mekko. O svoji izkušnji je napisala tudi knjigo “Pilgrimage to Mecca”, iz katere so zgornji odlomki. Bila je pomemben člen britanske skupnosti muslimanov.
Umrla je v visoki starosti preko 90 let na svojem škotskem posestvu. Lady je v svoji poslednji volji izrazila željo, da je pokopana po islamskih običajih, v preprostem grobu z zapisom iz Korana v arabščini, obrnjena z obrazom proti Mekki. Nadalje je v skladu z njeno željo pogrebnike spremil tradiconalni škotski igralec na dude. Imam vokinške mošeje se je noč in dan vozil z vlakom iz juga Anglije, da bi med to, celo za britansko plemstvo nenavadno, in premraženo družbo tistega mrzlega januarskega dne na zasneženem škotskem višavju, v skladu z željo pokojnice recitiral njej posebej drago suro an-Nur (Luč). Iz te sure je tudi napis na njenem grobu:
Allahu nur as-samawati wal ard
Bog je luč neba in zemlje
Viri:
Lady Evelyn Zainab Cobbold
Evelyn Zainab Cobbold: Pilgrimage to Mecca
Oddajte komentar