Ibn Hazm (994-1064) iz Kordobe je bil eden največjih španski mislecev in avtor številnih del s področja psihologije, morale, zgodovine, primerjalne religije in prava. Na področju naravoslovja je dokazoval trditev, da je Zemlja okrogla, ter da zvok potuje s končno hitrostjo.
Njegove intelektualne sposobnosti, učinkovitost izražanja, kritičen um, široka razgledanost, izjemna sposobnost pomnjenja in opazovanja ljudi in medčloveških odnosov, ter bogate življenske izkušnje, ki jih je prodobil v nemirnih časih, v katerih je živel, in ki v marsičem spominjajo na današnje čase, so podlaga za njegovo bogato zapuščino.
Nekaj splošnega o njegovem življenju in misli je zapisano tukaj, v tem in prihodnjih zapisih pa bomo -če Bog da- podrobneje spoznali njegovo etiko in analizo medčloveških odnosov, ki jo je v veliki meri predstavil v svojem delu kitab al-ahlak ua’l-sijar, Knjiga o morali in obnašanju. Knjiga je razdeljena na dvanajst poglavij: O zdravljenju duš, Um in spokojnost, Znanje, Morala in obnašanje, Prijatelji, Ljubezen, Praktična morala, Zdravljenje pokvarjenih značajev, Značilnosti duše, Želja po znanju, in Prisostvovanje študijskim uram.
Obstajajo prevodi v španščino, farncoščino in angleščino; slednji v M. Abu Laylah: Ibn Hazm al-Andalusi, In the Pursuit of Virtue, ki v uvodnih poglavjih na kratko oriše tudi okoliščine, v katerih je živel Ibn Hazm, ter njegovo etiko.
Čeprav Ibn Hazm obravnava zahtevne tematike, svoja opazovanja predstavi na razumljiv način, in podaja ugotovitve s praktično vrednostjo.
Spodjni citat v dokajšnji meri povzema njegovo učenje:
Če preučuješ zakone, ki uravnavajo človeško naravo in razvoj različnih značajev glede na skupek elementov, ki imajo izvor v njihovih dušah, te bo gotovo prepričalo, da nimaš sam zaslug za svoje odlike; da so le dar Vsemogočnega, ki, če bi jih On dal komu drugemu, bi ga naredil prav takega kot si ti, in spoznal boš,da če bi bil prepuščen samemu sebi, bi se sesul in umrl. Ponos na svoje odlike bi moral zamenjati z deli zahvale do tistega, ki ti jih je dal, in s skrbjo pred njihovo izgubo, kajti tudi najbolj občudovanja vredni značaj lahko spremenijo bolezen, revščina, strah, jeza in slabosti v ostarelosti. Pokaži sočutje do tistih, ki nimajo darov, ki si jih ti prejel.
Vir:
Muhammad Abu Layla: In the Pursuit of Virtue, The moral theology and psychology of Ibn Hazm al-Andalusi, with a translation of his book al-Akhlaq wa’l-Siyar, Ta-ha publishers, London, 1990.
islamvevropi 
Oddajte komentar