Abu Hussajn Mohammed ibn Ahmad ibn Džubajr (1145-1217) iz Valencije je bil srednjeveški španski zgodovinar, geograf in pesnik. Študiral in delal je v Granadi. Leta 1183 se je podal na svoje veliko potovanje, romanje v Mekko. Opazovanja s svojih potovanj je podrobno zabeležil. Njegova dela so pomemben vir za poznavanje dežel in ljudi tistega časa, posebno Sredozemlja, Arabije in Sirije.
Ibn Džubajr-ovo potovanje v Mekko in nazaj (vir)
Med svojim potovanjem v Mekko je obiskal številne dežele. Eno prvih mest, v katerem se je ustavil, je bila Aleksandrija.
Eno največjih čudes, ki smo jih videli v tem mestu, je bil svetilnik, ki ga je Nadvse-Veliki in Nadvse-Veličastni Bog postavil z rokami tistih, ki so bili v delo prisiljeni, kot znak tistim, ki jim služi v opomin usoda drugih, in kot vodilo popotnikom, kajti brez njega ne bi mogli najti prave poti v Aleksandrijo. Vidi se ga več kot sedemdeset milj daleč, in je spoštljive starosti. Trdno je zgrajen v vseh smereh in tekmuje z nebom v višini. Opisati ga ni mogoče, z očmi ne zapopasti, niti najti primernih besed, tako velikanski je ta prizor.
Njegovi zapisi so pomemben člen v razumenavju zgodovine normanske Sicilije, ki jo je obiskal med svojim povratkom januarja 1185.
Med drugim podaja živ opis Palerma:
To je prestolnica otokov, ki združuje prednosti blagostanja in lepote, in ima vse kar si lahko želiš od lepote, prave ali navidezne, in vse kar je potrebno od živeža, zrelega in svežega. Je starodavno in elegantno mesto, veličastno in milo, in zapeljivo na pogled. Ponosno stoji med odprtimi pokrajinami in ravnicami, polnimi vrtov, s širokimi cestami in ulicami, zaslepi oči s svojo privlačnostjo. To je čudovito mesto, zgrajeno v kordobanskem slogu, v celoti iz obdelanega kamna, znanega kot kadhan (apnenec). Reka deli mesto, in štirje izviri privrejo na plano v predmestjih… Kralj se sprehaja po vrtovih in dvorih za zabavo in razvedrilo… Krščanske žene iz mesta se zgledujejo po muslimanskih ženah, so uglajenih besed, pokrivajo svoje telo in glavo.
V času njegovega obiska je na Siciliji še vladala verska toleranca, pod normanskim kraljem so živeli katoliki, pravoslavci in muslimani.
Ibn Džubejr je bil eden od mnogih srednjeveških muslimanskih geografov in kartografov, ki so doprinesli k razvoju teh znanosti. Izmed njih je treba omeniti vsaj sledeče: al-Horezmi, al-Idrisi, ibn Battuta in Piri Reis.
Viri:
MuslimHeritage: The travels of Ibn Jubair
Vincenzo Salerno: Ibn Jubayr
islamvevropi 
Oddajte komentar