Lipicanec je slovenska avtohtona pasma konj živahnega in dobrohotnega značaja. Odlikujeta ga skladnost in elegantnost, ter sposobnost učenja in volja do dela. Kot tak je dosegel slavo Španski dvorni jahalni šoli na Dunaju. Poleg dresurnih in paradnih sposobnosti, po katerih je posebej poznan, je primeren tudi za vožnjo kočij in vzdržljivostno jahanje. Danes je razširjen po vsem svetu. Lipicanec, katerega matična kobilarna je v Lipici na Krasu, je sčasoma postal eden od slovenskih simbolov, in je upodobljen na slovenski različici kovanca za 20 centov.
Kobilarno v Lipici je leta 1580 ustanovila vladarska družina Habsburgov. Njen prvi upravitelj je bil Slovenec Franjo Jurko, na lipiškem posestvu pa so že prej vzgajali konje. Habsburgi, ki v tistem času vladala velikemu delu Evrope, so v Lipico pripeljali trideset konj iz Španije, s ciljem vzgojiti elegantnega in okretnega konja po vzoru andaluzijca. Andaluzijski konj je bil v tistem času, zaradi mnogoštevilnih odlik, čislan po vsej Evropi.
Prednike andaluzijca so v Španijo pripeljali muslimani v osmem stoletju, v njem pa se prepletajo iberski, severnoafriški in arabski vplivi. Konji so bili pomemben del iberske kulture že v pradavnini, o čemer pričajo starodavne slikarije. Konji so bili v zgodovini eden pomembnejših načinov daljnosežnega kopenskega transporta. Številni narodi, ki so se kot osvajalci ali trgovci v toku zgodovine zvrstili na območju pirenejskega polotoka, so tako prispevali k oplemenitenju iberskega konja. Posebno vlogo pri tem je prispevalo križanje z lažjim berberskim (severnoafriškim) konjem, ki so ga s sabo pripeljali muslimani v osmem stoletju. Španska beseda jiente, ki pomeni jezdec, izvira iz imena berberskega plemena Zanate, ki je bilo v tistem času posebej znano po vzreji in ravnanju s konji. Španski muslimani so od Arabcev nasledili znanje rodoslovja, ki so ga Arabci uporabljali tudi pri vzreji svojih znamenitih arabskih konj, ki veljajo za eno najplemenitejših pasem na svetu. Tako so prebivalci al-Andalus-a, muslimanske Španije, v toku osmih stoletij (VIII-XV), s skrbjo, znanjem in natančnostjo vzgojili plemenite andaluzijske konje.
Ti konji so imeli velik vpliv na razvoj drugih pasem. Začnemo lahko z zanimivostjo, da so to pasmo konj španski konkvistadorji uporabljali pri osvajanju Amerike. Ta lahka in okretna pasma je bila posebej primerna za transport na ladjah. Tudi znani divji (oz. podivjani) ameriški konj mustang je potomec andaluzijskega konja, oziroma tistih konjev, ki so bili zapuščeni, potem ko so bili pripeljani v Ameriko.
Andaluzijski konj je imel, zaradi svojih mnogih odlik, vpliv na številne evropske pasme plemenitih konj, posebej pa na lipicanca. Tako je del bogatega kulturnega izročila iberskih muslimanov prispeval k oblikovanju lipicanca, enega slovenskih nacionalnih simbolov.
Viri:
Kobilarna lipica
I.Humar: Kako in kdaj je nastal lipicanec, Revija Kras 41A.
Lipizzan Association of North America: Origins and History of the Lipizzan Horse
Equiworld: The Lippizaner
Horse Breeds: Andalusian
D.Bennet: The Origin and Relationships of the Mustang, Barb, and Arabian Horse.
Real Academia Española: Diccionario de la lengua española
islamvevropi 
Oddajte komentar