Nezmožnost gledanja predstavlja določeno oviro na poti človekovega razvoja in udejstvovanja, a kakor smo videli že v enem od prejšnjih zpisov, kjer je volja je tudi pot. Dejansko najdemo v zgodovini primere ljudi, ki so kljub slepoti prišli do pomembnih dosežkov, od Homerja do današnjih dni. Velik napredek za osebnostno rast in uveljavitev slepih in slabovidnih ljudi predstavlja možnost branja in pisanja. Danes splošno razširjeno obliko pisave za slepe s pomočjo dotika je iznašel Louis Braille v 19. stoletju. Sprva prirejena za latinsko abecedo, se je zaradi svoje praktičnosti in enostavnosti hitro razširila po vsem svetu.
Louis Braille pa ni bil prvi, ki je oblikoval sistem pisanja za slepe. Iz obdobja renesanse je znanih več nadarjenih slepih ljudi, ki so se se uveljavili v družbi in uporabljali svoje sisteme za branje. Prvi Evropejec, ki je razvil sistem branja in pisanja za slepe, pa je živel še mnogo prej, pred tisoč leti. To je bil andaluzijski učenjak Ahmed bin Mohamed bin Abdul Warith. Za branje in pisanje je uporabljal reliefno pisavo s črkami, izdelanimi iz bitumna. Njegovo iznajdbo je zabležil Ibn Hazm iz Kordobe.
Viri:
M. Abu Laylah: Ibn Hazm al-Andalusi: In Pursuit of Virtue. Ta-ha Publishers, London.
I.K. Jalili: Blindness: Historical Preamble
R. McCallum: In Search of Origins: Blindness in History and Law, Australian Bar Review.
Perkins School for the Blind History Museum
Oddajte komentar