Al-Andalus (muslimanska Španija) je bila versko in narodnostno pestra skupnost, v kateri so skupaj živeli muslimani, kristjani in judje, med domačini pa so v večjem številu prebivali še (severnoafriški) Berberi, Slovani in Arabci.
Slovani so na Iberski polotok večinoma prišli kot sužnji, ki so jih tja prodali trgovci iz drugih delov Evrope, posebno Benečani. Ti so svoje človeško blago dobili v vojnah s svojimi sosedi (Slovenci in Hrvati), ali pa kupili na vzhodu Evrope. Žalostna usoda teh ljudi pa se je mnogim obrnila na bolje, ko so prispeli v islamski svet. Muslimanom je namreč vera nalagala, da sužnje, v katerih spoznajo kaj dobrega, osvobodijo, ter jim omogočijo nov začetek. Tako so dobili priložnost, da se v svojem novem okolju uveljavijo kot polnopravni člani družbe, v kateri so bili cenjeni zaradi svojih sposobnosti, predanosti in zvestobe. Dosegli so pomembne funkcije na dvoru, postali vojaški poveljniki in upravitelji pokrajin. Pa si poglejmo nekatere izmed njih.
Galib (ar. “zmagovalec”), je bil, kot pove že njegovo ime, vojskovodja. Živel je v X stoletju, zlati dobi muslimanske Španije. Kot sužnja ga je kupil in osvobodil kalif Abd Ar-Rahman III, ki mu je zaupal tudi prvo poveljniško funkcijo, in sicer obrambo severne meje pred Kastiljci. Odlikoval se je tudi v pomorskih bitkah z Vikingi, ki jih je redno premagoval, ter v spopadih na morju in v Severni Afriki z rivalskim kalifatom šiitskih Fatimidov, katerih ambicije je uspešno zaustavil. Pod Abd Ar-Rahman-ovim naslednikom al-Hakam-om II je postal vrhovni poveljnik andaluzijske vojske. Bil je znan po svoji odločnosti, zvestobi svojemu vladarju in spoštljivosti do premagancev.
Trdnjava Gormaz ob reki Duero, na severni meji al-Andalus-a (vir: Wikimedia).
Ko je po Hakam-ovi smrti prestol formalno zasedel njegov mladoletni sin Hišam, so se med andaluzijskimi velikaši pojavile skušnjave po prevzemu oblasti. Med njimi je bil tudi Galibov zet in učenec na bojnem polju al-Mansur, ki je s svojimi političnih izkušnjami na kordovanskem dvoru odstranjal potencialne tekmece drugega za drugim. Galib je smatral, da gre al-Mansurjevo početje predaleč, in med njima je prišlo do spora, v katerem je tast potegnil kratko in moral v neprostovoljno izgnanstvo k svojim nekdanjim nasprotnikom onkraj meje. Al-Mansur je proti njemu poslal vojaško ekspedicijo, ki pa jo je Galib z vojaki, ki so mu ostali zvesti, ter s podporo Kastiljcev in Navarcev, porazil. Spretni al-Mansur se je kot vselej hitro pobral in v Kordovi zbral novo vojsko. Očividci spopada so poročali, da je Galib na čelu svoje vojske ponovno zadal hud udarec nasprotniku in razbil njegovo levo in desno krilo. V trenutku premora pred spopadom s preostankom kordovanske vojske se je vojskovodja, tedaj že v visoki starosti, obrnil na Boga: “O moj Gospodar! Če je moje življenje boljše za muslimane od al-Mansur-jevega, mi daj zmago in njemu smrt. Če pa je boljše, da ostane on, daj zmago njemu in me v miru vzemi v drugi svet.” Odjezdil je v bližnjo globel, in ko se po preteku nekaj časa ni vrnil, so šli njegovi sobojevniki pogledati za njim. Našli so ga mrtvega na tleh, ob njem je spokojno stal njegov konj. Videč, kaj se je zgodilo, so Galibovi vojaki odšli k al-Mansur-ju, ki je nato dosegel zmago nad zavezništvom brez vodje.
Al-Mansur je bil dvajset let nesporni dejanski vladar al-Andalusa, ki je pod njegovim vodstvom dosegel nov vrhunec moči, po njegovi smrti pa počasen propad, ki se je končal z razpadom na številne manjše enote (taifa). Ta politična šibkost pa se ni nujno odrazila na drugih področjih, kajti lokalni vladarji so pogosto tekmovali kot pokrovitelji znanosti in umetnosti in s tem ohranjali vodilno vlogo muslimanske Španije na teh področjih. Nekatere od teh taif so vodili muslimanski Slovani, med njimi najpomembnejše sredozemsko pristanišče Almerijo, kjer je vladal Hajran, in rodovitno pokrajino Valencijo, ki sta jo vodila Mubarak in Muzaffar.
Hajranov zid pred mestom Almeria.
Viri:
Bariani, Laura (2003). Almanzor. Nerea.
Kennedy, H.N. (1996). Muslim Spain and Portugal: a political history of al–Andalus. Longman.
islamvevropi 
Oddajte komentar