Kordoba

Danes je Kordoba glavno mesto istoimenske španske province z okrog 300.000 prebivalci. Pred 1000 leti in več pa je štela okrog pol milijona prebivalcev in bila skupaj s Konstantinoplom največje mesto v Evropi. V tem času je bila Kordova, prestolnica al-Andalus-a (muslimanske Španije), eno vodilnih mest v svetu na kulturnem, znanstvenem in gospodarskem področju. Opremljena je bila s številnimi knjižnicami, šolami in univerzo, na katero so prihajali študentje in mnogih dežel Evrope, z ulično razsvetljavo, vodovodi itd. Gospodarstvo je bilo raznovrstno. Medtem, ko je v preostali Evropi temeljilo na kmetijstvu polsvobodnih tlačanov, katerim so zemljiški gospodje pobrali vse sadove njihovega dela, razen tega, kar je zadoščalo za golo preživetje, je gospodarstvo al-Andalus-a temeljilo na trgovini in številnih obrteh, kmetijske tehnike so bile znatno bolj napredne, kmetje pa svobodni. Poleg mošeje je bila v vsakem mestu tudi javna tržnica, kjer se je odvijalo živahno trgovanje. Obiskovale so jo karavane, ki so prinašale blago iz raznoraznih dežel vse do Kitajske. Poleg tega je imel tam do pravico do prostora vsakdo, ki je spoštovalo etiko trgovanja. S tem je bila zagotovljena tudi določena socialna varnost, saj si je z enakim dostopom do trga imel vsakdo dejansko možnost popraviti svoj gmotni položaj. Za revne in uboge, ki so iz kakršnega koli razloga kljub temu zapadli v revščino, pa je bilo poskrbljeno s sredstvi iz edinega z vero predpisanega (in dovoljenega) davka.

Muslimanska Kordoba je bila dom muslimanom, kristjanom in judom; poleg domačih Iberov so se v njej naselili severnoafriški Berberi, Slovani in drugi Evropejci, Arabci, itn. V njej so živeli številni znani možje, npr. misleca ibn Rušd (oz. v latinizirani obliki Averroes, 1126-1195), in Moše ben Majmon (Maimonides, 1135-1204). Čeprav v precej manjšem obsegu, zgodovinarji poročajo tudi o znanih ženah. O Aiši bint Ahmed je najpomembnejši zgodovinar tiste dobe ibn Hajan zapisal: V njenem času ni bilo na vsem Iberskem polotoku nikogar, ki bi se lahko z njo primerjal v znanju, odličnosti, pisateljskem in pesniškem izražanju, vrlinah, čistosti, plemenitosti in modrosti. Bila je znana po svoji obsežni knjižnici, kaligrafskih sposobnosti, premoženju in vplivu v družbi. Vztrajno je zavračala tudi najimenitnejše snubce in se vse do svoje smrti l. 1009 ni poročila.

Velika mošeja v Kordobi

Viri:

M.A. Avila: Las mujeres sabias en al-Andalus. Poglavje v knjigi: “La mujer en al-Andalus. Reflejos históricos de su actividad y categorías sociales”. M.J.Viguera Molins ed. Madrid, 1989

M. Ballan: 20 Influential Medieval/Early Modern Muslim Women. https://ballandalus.wordpress.com/2016/03/09/20-influential-medievalearly-modern-muslim-women/