Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘ljudje’ Category

Al-Andalus (muslimanska Španija) je bila versko in narodnostno pestra skupnost, v kateri so skupaj živeli muslimani, kristjani in judje, med domačini pa so v večjem številu prebivali še (severnoafriški) Berberi, Slovani in Arabci.

Slovani so na Iberski polotok večinoma prišli kot sužnji, ki so jih tja prodali trgovci iz drugih delov Evrope, posebno Benečani. Ti so svoje človeško blago dobili v vojnah s svojimi sosedi (Slovenci in Hrvati), ali pa kupili na vzhodu Evrope. Žalostna usoda teh ljudi pa se je mnogim obrnila na bolje, ko so prispeli v islamski svet. Muslimanom je namreč vera nalagala, da sužnje, v katerih spoznajo kaj dobrega, osvobodijo, ter jim omogočijo nov začetek. Tako so dobili priložnost, da se v svojem novem okolju uveljavijo kot polnopravni člani družbe, v kateri so bili cenjeni zaradi svojih sposobnosti, predanosti in zvestobe. Dosegli so pomembne funkcije na dvoru, postali vojaški poveljniki in upravitelji pokrajin. Pa si poglejmo nekatere izmed njih. (več …)

Read Full Post »

Leta 1795 je Poljska izginila iz političnega zemljevida Evrope: razkosana je bila med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Osmanska država je bila ena redkih, ki te delitve ni priznala. Ko so Rusi leta 1830 zadušili upor Poljakov, so številni odšli v Turčijo, kjer je v bližini Carigrada zrasla poljska vas – Polonezköy. Čeprav so bili njeni najboljši časi mimo, osmanska družba z dolgo tradicijo bogatega mozaika narodnosti in veroizpovedi ni imela težav s sprejemom beguncev, od katerih so nekateri kasneje odšli, drugi pa se vključili v svoje novo okolje in tam pognali korenine. Povezoval pa jih je tudi obojestranski interes, ali bolje rečeno, skupna nevarnost: širitev Ruskega imperija. Poljaki so prinesli dobrodošlo vojaško voljo, moč in znanje, a tudi nacionalistične in druge ideje. (več …)

Read Full Post »

Leta 1896 je britanski časopis Sunday Telegraph objavil sledečo novico:

Pri nas v Angliji je skupnost muslimanov – rojenih Britancev, podložnikov Kraljice, belih kakor smo mi, angleško govorečih, pa vendar muslimanov. Imajo šejha, mošejo, šolo in celo časopis, ki širi njihove interese. Liverpool je središče mohamedanstva v Angliji in na vsem Britanskem otočju. Stvar sega v Jubilejno leto 1887. Tega leta se je liverpoolski odvetnik odločil, da sprejme vero, ki jo smatra za pravo. To je bil g. W. H. Quilliam, v Liverpoolu zelo spoštovan gospod. (…) Lansko leto jih je prešlo 24, kar nanese 182 tistih, ki so od leta 1887 zapustili krščanstvo ali judaizem. Poleg tega je bil g. Quilliam, kot znak priznanja njegove predanosti novi veri, s strani Turškega Sultana, ki je Kalif Verujočih izven Indije, imenovan za vodjo gibanja v Angliji. Njegov naslov v tej vlogi je Šejh ul-Islam Britanskega otočja. Nenavaden je pogled na starejše Angleže, ki se priklanjajo proti Meki in ponavljajo dobro znano formulo, temelj islama, ‘la ilaha illallah, Muhammad rasul Allah ‘. (…)

Kdo je bil mož, zaradi katerega so takšne novice v tistih daljnih letih prišle v angleške časopise? To je bil Abdullah William Henry Quilliam; o njegovem življenju v spodnjem prispevku govorita prof. Ron Geaves in hadžž Ahmad Thomson.

Read Full Post »

Mohammed Knut Bernström

V maroškem mestu Larache je zadnja leta svojeg življenja preživel Mohammed Knut Bernström. Njegova zgodba ni edinstvena, je pa dovolj nenavadna, da zmoti običajne predsodke.

Rojen je bil leta 1919 v švedskem mestu Saltsjöbaden in 46 delal na zunanjem ministrstvu švedske vlade, med drugim kot vodja trgovskega oddelka ter kot veleposlanik v Venezueli, Španiji in Maroku. Med kolegi je užival ugled ostroumnega moža in odličnega pogajalca. Zanimanje za jezike in sposobnost sprejemanja vživljanja v druge kulture sta mu bila pri opravljanju tega zahtevnega poklica v veliko pomoč. (več …)

Read Full Post »

Korejški sokol

Abd ar-Rahman I je po koncu vizigotske državljanske vojne v prvi polovici osmega stoletja, v času katere je v Španijo prišel islam, združil muslimane tega območja v enotno deželo, ki je postala poznana po imenu al-Andalus. Edina izjema je ostala provinca Banu Kasim na severovzhodu, kjer so baskovski muslimani obdržali avtonomijo še dvesto let. (več …)

Read Full Post »

Leo Africanus

Opis Afrike je geografski, etnografski in zgodovinski opis severne in zahodne Afrike iz šestanajstega stoletja. Avtor dela je znan pod imeom Leo Africanus (Lev Afriški), dokončano pa je bilo v Italiji okrog leta 1526 pod pokroviteljstvom papežev iz rodbine Medici. Kot najpomembnejše delo o Afriki tiste dobe je imelo velik vpliv na poznavanje afriškega kontinenta v Evropi. Prevodi v latinščino, francoščino (1556), angleščino (1600) in druge evropske jezike so privlačili številne bralce, željne znanja o daljnih deželah. Zanimanje je bilo tolikšno, da so ponatisi dela izhajali še v devetnajstem stoletju. Kot zgodovinski dokument je priljubljeno vse do danes.

Viri: (več …)

Read Full Post »

Katalonsko-arabski pisatelj Anselm Turmeda (oz. Abdallah at-Tardžuman al-Majurki) je eden najbolj nenavadnih avtorjev srednjega veka. Rodil se je v Palma de Mallorci leta 1352. Vstopil je v red Frančiščkanov ter študiral v Lleidi in Bologni. Pri petintridesetih je odšel v Tunis. Je eden redkih avtorjev, ki se je uspešno izražal v jezikih dveh različnih jezikovnih skupin: indo-evropski katalonščini in semitski arabščini. Napisal je več moralno-poučnih del, zapustil pa je tudi svojo avtobiografijo, v kateri med drugim na slikovit način opisuje značilnosti krajev, ki jih je obiskal. O svoji mladosti pripoveduje takole:

Vedite torej – naj je Bog usmiljen z vami – da prihajam iz mesta Mallorca – naj ga Bog vrne v islam. To je veliko mesto na obali, ki leži v majhni dolini med dvema gorama. Je trgovsko mesto z dvema pristaniščema, kamor prihajajo ladje, natovorjene z odličnim blagom. Mesto se imenuje po otoku, Mallorca, katerega najpomembnejša pridelka sta olive in smokve. V dobrem letu odpošljejo več kot dvajset tisoč sodov olivnega olja v mesti Kairo in Aleksandrija. Poleg tega ima Mallorca več kot sto dvajset obzidanih mest z veliko prebivalstva, in mnogo vodnih izvirov, ki privrejo na dan v vseh smereh in tečejo proti morju. Moj oče je veljal za enega najpomembnejših ljudi v mestu Mallorca. Bil sem edini sin, in ko sem dopolnil šest let, me je poslal k duhovniku, ki je postal moj učitelj, in pri katerem sem se učil Evangelije, dokler se jih nisem, v obdobju dveh let, več kot polovice naučil na pamet. Potem sem začel šestletni študij jezika Evangelijev in znanosti logike. (več …)

Read Full Post »

Older Posts »