Feeds:
Objave
Komentarji

Abu Hamid Granadinec je bil andaluzijski popotnik in raziskovalec na prelomu enajstega v dvanajsto stoletje. Kot pove njegov nadimek, je bil po rodu iz Granade (rojen l. 1080). Prepotoval dobršen del sveta, kjer so v tistem času živeli muslimani. Tik pred svojo smrtjo (umrl je l. 1169 v Damasku) je strnil svoja spoznanja o deželah in ljudeh, ki jih je obiskal, v dveh delih, ki jih je, kakor je bil običaj antičnih in srednjeveških potopiscev, začinil tudi s pripovedmi o čudesih, pri čemer je od drugih povzel ali sam dodal tudi večji ali manjši ščepec domišljije. Potoval je tudi po dveh nam sosednjih državah: Italiji in Madžarski. Nadaljujte z branjem »

Advertisements

Na pobočju Kostanjevice, vzpetine nad Novo Gorico, stoji že dobrih sto let edinstven objekt: Vila Rafut, imenovana tudi Laščakova vila ali Vila Moresca. Pri njej izstopajo številni arhitekturni elementi, za katere je avtor navdih našel v islamski umetnosti. Začenši z andaluzijskim vhodnim portalom, ter preko arabskega v lesu zastrtega balkona, okenskih lokov, geometrijskih vzorcev idr., ta vpliv doseže vrh v 26 m visokem razglednem stolpu. Ta stolp ima namreč obliko minareta v slogu indijskih mošej. Vila stoji v istoimenskem parku, v katerm se nahajajo številne vrste eksotičnih rastlin. Tako zgradba kot park sta vpisana v register nepremične oziroma vrtnoarhitekturne kulturne dediščine. Nadaljujte z branjem »

Aškerc v Carigradu

Selam aleikum ! Tu ležiš torej pod menoj ti stari Byzanc, ti slavjanski Carigrad, ti grška κονσταντινούπολις, ti turski Stambul ! V sanjah sem te gledal Bog ve kolikokrat že, hrepenel po tebi in želel te videti ! Sedaj te gledam v resnici ! Selam aleikum !

Tako je v zbirki svojih popotnih črtic “Izlet v Carigrad” konec 19. stojetja pisal naš znameniti pesnik Anton Aškerc. Aškerc je tematiko “turkov”, Turkov ter tudi širše islama in muslimanov pogosto uporabljal v svojih delih. Kot panslovansko usmerjeni avtor, ki je svoje narodno-zgodovinsko pripovedništvo izražal večinoma v epskih pesniških zvrsteh, je “turke” večinoma upodabljal kot narodne sovražnike. V nekaterih delih (Pavliha na jutrovem) je kritiko družebnih razmer, za katere je sicer dal dovolj očitno vedeti, da izhajajo iz njegovega lastnega okolja, omilil tako, da jo je prestavil v vzhodnjaški svet. O Turkih, islamu in muslimanih pa je napisal tudi kaj pozitivnega, posebno ko je govoril o slovanskih muslimanih. S tem si je Aškerc, ki je bil po izobrazbi sicer tudi sam katoliški duhovnik, prislužil ostro nasprotovanje velikega dela slovenske katoliške duhovščine. Ta medsebojni odnos je v eni svojih karikatur upodobi Hinko Smrekar. Nadaljujte z branjem »

Polet preko morja

Leta 1636 se je vzdolž Bosporja zbrala velika množica. Obetal se je prav poseben dogodek: prelet Bosporske ožine. Podviga se je lotil Ahmed Čelebi, ki je že pred tem izvedel več uspešnih jadralskih poskusov. Tokrat pa se je nameril izvesti prelet med evropsko in azijsko stranjo Bosporja. Povzpel se je na stolp Galata na evropski strani Bosporskega preliva, od koder je načrtoval poleti na azijsko stran in pristati v Üsküdar-ju. Nadel si je jadralno napravo, izrekel “bismillah” (v imenu Boga) in s pomočjo južnega vetra preletel morje in po približno 3 km leta pristal na kraju Doğancılar v Üsküdar-ju. Sultan, ki je s svojo družino in osmansko vlado opazoval dogodek, je bil prevzet in je letalcu izročil mošnjo zlatnikov; obenem pa ga je poslal v Alžirijo, najbolj oddaljeno deželo pod svojo oblastjo. Tam je Ahmed tudi dočakal konec svojega življenja.

bospor

Vir: Akgüdüz A., Oztürk S.: Ottoman history. Islamic university of Rotterdam, 2011.

Andaluzijski muslimani so bili spretni graditelji ladij in morjeplovci. Iz pristanišč Almarija (Almeria), Išbilija (Sevilja), Alušbuna (Lizbona) in drugih so njihove ladje plule po Sredozemlju in Atlantiku. Nadaljujte z branjem »

Leta 1896 je britanski časopis Sunday Telegraph objavil sledečo novico:

Pri nas v Angliji je skupnost muslimanov – rojenih Britancev, podložnikov Kraljice, belih kakor smo mi, angleško govorečih, pa vendar muslimanov. Imajo šejha, mošejo, šolo in celo časopis, ki širi njihove interese. Liverpool je središče mohamedanstva v Angliji in na vsem Britanskem otočju. Stvar sega v Jubilejno leto 1887. Tega leta se je liverpoolski odvetnik odločil, da sprejme vero, ki jo smatra za pravo. To je bil g. W. H. Quilliam, v Liverpoolu zelo spoštovan gospod. (…) Lansko leto jih je prešlo 24, kar nanese 182 tistih, ki so od leta 1887 zapustili krščanstvo ali judaizem. Poleg tega je bil g. Quilliam, kot znak priznanja njegove predanosti novi veri, s strani Turškega Sultana, ki je Kalif Verujočih izven Indije, imenovan za vodjo gibanja v Angliji. Njegov naslov v tej vlogi je Šejh ul-Islam Britanskega otočja. Nenavaden je pogled na starejše Angleže, ki se priklanjajo proti Meki in ponavljajo dobro znano formulo, temelj islama, ‘la ilaha illallah, Muhammad rasul Allah ‘. (…)

Kdo je bil mož, zaradi katerega so takšne novice v tistih daljnih letih prišle v angleške časopise? To je bil Abdullah William Henry Quilliam; o njegovem življenju v spodnjem prispevku govorita prof. Ron Geaves in hadžž Ahmad Thomson.

Mohammed Knut Bernström

V maroškem mestu Larache je zadnja leta svojeg življenja preživel Mohammed Knut Bernström. Njegova zgodba ni edinstvena, je pa dovolj nenavadna, da zmoti običajne predsodke.

Rojen je bil leta 1919 v švedskem mestu Saltsjöbaden in 46 delal na zunanjem ministrstvu švedske vlade, med drugim kot vodja trgovskega oddelka ter kot veleposlanik v Venezueli, Španiji in Maroku. Med kolegi je užival ugled ostroumnega moža in odličnega pogajalca. Zanimanje za jezike in sposobnost sprejemanja vživljanja v druge kulture sta mu bila pri opravljanju tega zahtevnega poklica v veliko pomoč. Nadaljujte z branjem »