Feeds:
Objave
Komentarji

Polet preko morja

Leta 1636 se je vzdolž Bosporja zbrala velika množica. Obetal se je prav poseben dogodek: prelet Bosporske ožine. Podviga se je lotil Ahmed Čelebi, ki je že pred tem izvedel več uspešnih jadralskih poskusov. Tokrat pa se je nameril izvesti prelet med evropsko in azijsko stranjo Bosporja. Povzpel se je na stolp Galata na evropski strani Bosporskega preliva, od koder je načrtoval poleti na azijsko stran in pristati v Üsküdar-ju. Nadel si je jadralno napravo, izrekel “bismillah” (v imenu Boga) in s pomočjo južnega vetra preletel morje in po približno 3 km leta pristal na kraju Doğancılar v Üsküdar-ju. Sultan, ki je s svojo družino in osmansko vlado opazoval dogodek, je bil prevzet in je letalcu izročil mošnjo zlatnikov; obenem pa ga je poslal v Alžirijo, najbolj oddaljeno deželo pod svojo oblastjo. Tam je Ahmed tudi dočakal konec svojega življenja.

bospor

Vir: Akgüdüz A., Oztürk S.: Ottoman history. Islamic university of Rotterdam, 2011.

Advertisements

Andaluzijski muslimani so bili spretni graditelji ladij in morjeplovci. Iz pristanišč Almarija (Almeria), Išbilija (Sevilja), Alušbuna (Lizbona) in drugih so njihove ladje plule po Sredozemlju in Atlantiku. Nadaljujte z branjem »

Leta 1896 je britanski časopis Sunday Telegraph objavil sledečo novico:

Pri nas v Angliji je skupnost muslimanov – rojenih Britancev, podložnikov Kraljice, belih kakor smo mi, angleško govorečih, pa vendar muslimanov. Imajo šejha, mošejo, šolo in celo časopis, ki širi njihove interese. Liverpool je središče mohamedanstva v Angliji in na vsem Britanskem otočju. Stvar sega v Jubilejno leto 1887. Tega leta se je liverpoolski odvetnik odločil, da sprejme vero, ki jo smatra za pravo. To je bil g. W. H. Quilliam, v Liverpoolu zelo spoštovan gospod. (…) Lansko leto jih je prešlo 24, kar nanese 182 tistih, ki so od leta 1887 zapustili krščanstvo ali judaizem. Poleg tega je bil g. Quilliam, kot znak priznanja njegove predanosti novi veri, s strani Turškega Sultana, ki je Kalif Verujočih izven Indije, imenovan za vodjo gibanja v Angliji. Njegov naslov v tej vlogi je Šejh ul-Islam Britanskega otočja. Nenavaden je pogled na starejše Angleže, ki se priklanjajo proti Meki in ponavljajo dobro znano formulo, temelj islama, ‘la ilaha illallah, Muhammad rasul Allah ‘. (…)

Kdo je bil mož, zaradi katerega so takšne novice v tistih daljnih letih prišle v angleške časopise? To je bil Abdullah William Henry Quilliam; o njegovem življenju v spodnjem prispevku govorita prof. Ron Geaves in hadžž Ahmad Thomson.

Mohammed Knut Bernström

V maroškem mestu Larache je zadnja leta svojeg življenja preživel Mohammed Knut Bernström. Njegova zgodba ni edinstvena, je pa dovolj nenavadna, da zmoti običajne predsodke.

Rojen je bil leta 1919 v švedskem mestu Saltsjöbaden in 46 delal na zunanjem ministrstvu švedske vlade, med drugim kot vodja trgovskega oddelka ter kot veleposlanik v Venezueli, Španiji in Maroku. Med kolegi je užival ugled ostroumnega moža in odličnega pogajalca. Zanimanje za jezike in sposobnost sprejemanja vživljanja v druge kulture sta mu bila pri opravljanju tega zahtevnega poklica v veliko pomoč. Nadaljujte z branjem »

Korejški sokol

Abd ar-Rahman I je po koncu vizigotske državljanske vojne v prvi polovici osmega stoletja, v času katere je v Španijo prišel islam, združil muslimane tega območja v enotno deželo, ki je postala poznana po imenu al-Andalus. Edina izjema je ostala provinca Banu Kasim na severovzhodu, kjer so baskovski muslimani obdržali avtonomijo še dvesto let. Nadaljujte z branjem »

(I)(II) – III

Tako sedaj živimo na koncu verige teh dogodkov, v svetu, ki je iz tega nastal. Svet, ki je ujet v mrežo neodplačljivih dolgov nepredstavljivih razsežnosti, katerih resničnost ni nič bolj trdna od neverjetno visokih številk, ki švigajo kot elektronski signali od enega računalniškega zaslona do drugega; pa vendar se z njihovo pomočjo nadzoruje celotne populacije ljudi. Svet, ki je onesnažen že skoraj preko možnosti, da bi se ga dalo še kdaj očisti, in ki je postal predmet muh nehvaležne znanosti genetskih modifikacij, katerih posledice se prav lahko izkažejo za katastrofalne za svet narave. Svet, čigar naravni viri so bili izropani do točke izčrpanja zaradi zahtev grabežljivega potrošniškega sistema, ki ga trenutne vladajoče strukture, kljub njihovim nasprotnim zatrjevanjem, spodbujajo, kolikor morejo. Svet, ki je hipnotiziran z mitom demokracije, kjer hodijo ljudje volit v vedno manjšem številu, da bi izbrali marionetne vlade držav, ki niso drugega kot kolonije finančnih oligarhij, ki ne prisegajo nobeni naciji in jih nihče ni izvolil. Svet, katerega prebivalci uživajo komaj katero drugo svobodo kot to, da trošijo kolikor in kakor zmorejo, kakor zasvojeni in pokorjeni odvisniki od Svetovne Države. Nadaljujte z branjem »

(I) – (II) – (III)

Še mnogo več bi lahko dodali temu kratkemu orisu poti, preko katerih je znanje muslimanov vplivalo na razvoj moderne Evrope, a upamo, da je bilo to dovolj, da se pokaže, da je islam resnično igral temeljno vlogo v preteklosti Evrope. Je pa treba na tej točki opozoriti, da sta to, kar so Evropejci prejeli od muslimanov, in to, kako so prejeto uporabili, dve povsem različni stvari. Muslimani so znanost, tako v smislu raziskav kot praktične uporabe, vedno izvajali znotraj okvira, ki jim ga je določalo Božje Razodetje, začrtano s Koranom in v praksi izvajano s Prerokovim vodenjem. Tehnologija muslimanov je bila tako vedno v okvirih človečnosti in trdno znotraj človeške kontrole. Ko pa je to podjetje prišlo v roke Evropejcev, se je začelo dogajati nekaj znatno drugačnega. Nadaljujte z branjem »