Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘al-Andalus’

Al-Andalus (muslimanska Španija) je bila versko in narodnostno pestra skupnost, v kateri so skupaj živeli muslimani, kristjani in judje, med domačini pa so v večjem številu prebivali še (severnoafriški) Berberi, Slovani in Arabci.

Slovani so na Iberski polotok večinoma prišli kot sužnji, ki so jih tja prodali trgovci iz drugih delov Evrope, posebno Benečani. Ti so svoje človeško blago dobili v vojnah s svojimi sosedi (Slovenci in Hrvati), ali pa kupili na vzhodu Evrope. Žalostna usoda teh ljudi pa se je mnogim obrnila na bolje, ko so prispeli v islamski svet. Muslimanom je namreč vera nalagala, da sužnje, v katerih spoznajo kaj dobrega, osvobodijo, ter jim omogočijo nov začetek. Tako so dobili priložnost, da se v svojem novem okolju uveljavijo kot polnopravni člani družbe, v kateri so bili cenjeni zaradi svojih sposobnosti, predanosti in zvestobe. Dosegli so pomembne funkcije na dvoru, postali vojaški poveljniki in upravitelji pokrajin. Pa si poglejmo nekatere izmed njih. (več …)

Advertisements

Read Full Post »

Almería je obmorsko mesto v španski pokrajini Andaluzija, na eni od najbolj sončnih lokacij Evrope. Danes je poleg obmorskega turizma znana tudi po filmskih studijih v skoraj puščavskem zaledju. Ime mesta je dediščina njegove muslimanske preteklosti in izvira iz andaluzijsko-arabskega imena al-marijat, katerega pomen razlagajo na več načinov. Španski politik, zgodovinar in geograf iz 19.stoletja Pascual Madoz in almerijsko kulturno-umetniško gibanje Indalo iz sredine 20.stoletja so se nagibali k pomenu “ogledalo morja”, kar naj bi odražalo zrcaljenje mestne podobe v morju, s katerim je bila kot pomembno pristanišče na tem delu Sredozemske obale vso zgodovino tesno povezana. (več …)

Read Full Post »

Korejški sokol

Abd ar-Rahman I je po koncu vizigotske državljanske vojne v prvi polovici osmega stoletja, v času katere je v Španijo prišel islam, združil muslimane tega območja v enotno deželo, ki je postala poznana po imenu al-Andalus. Edina izjema je ostala provinca Banu Kasim na severovzhodu, kjer so baskovski muslimani obdržali avtonomijo še dvesto let. (več …)

Read Full Post »

Razvoj znanosti v al-Andalus-u (srednjeveški muslimanski Španiji) predstavlja pomemben most med antično in renesančno znanostjo. Španski muslimani so ustvarili obsežen nabor del iz najrazličnejših področij, od matematike, astronomije do medicine, ki so se od dvanajstega stoletja dalje s prevodi v latinščino in druge evropske jezike razširila po vsej Evropi. (več …)

Read Full Post »

Živi, sin Budnega (ar. Hajj ibn Jakdan) je zgodba o razvoju človeka, ki od najrosnejšega obdobja sovjega življenja živi ločen od civilizacije. Kljub temu v procesu napredovanja svojega uma pride do zaključkov o sebi in svetu, ki so v osnovi enaki tistim, do katerih se dokoplejo učeni možje. Delo je nastalo v dvanajstem stoletju, v obdobju srednjega veka, po svojem značaju pa bi ga prej uvrstili v obdobje renesanse. (več …)

Read Full Post »

Pisava za slepe

Nezmožnost gledanja predstavlja določeno oviro na poti človekovega razvoja in udejstvovanja, a kakor smo videli že v enem od prejšnjih zpisov, kjer je volja je tudi pot. Dejansko najdemo v zgodovini primere ljudi, ki so kljub slepoti prišli do pomembnih dosežkov, od Homerja do današnjih dni. Velik napredek za osebnostno rast in uveljavitev slepih in slabovidnih ljudi predstavlja možnost branja in pisanja. Danes splošno razširjeno obliko pisave za slepe s pomočjo dotika je iznašel Louis Braille v 19. stoletju. Sprva prirejena za latinsko abecedo, se je zaradi svoje praktičnosti in enostavnosti hitro razširila po vsem svetu. (več …)

Read Full Post »

Lipicanec je slovenska avtohtona pasma konj živahnega in dobrohotnega značaja. Odlikujeta ga skladnost in elegantnost, ter sposobnost učenja in volja do dela. Kot tak je dosegel slavo Španski dvorni jahalni šoli na Dunaju. Poleg dresurnih in paradnih sposobnosti, po katerih je posebej poznan, je primeren tudi za vožnjo kočij in vzdržljivostno jahanje. Danes je razširjen po vsem svetu. Lipicanec, katerega matična kobilarna je v Lipici na Krasu, je sčasoma postal eden od slovenskih simbolov, in je upodobljen na slovenski različici kovanca za 20 centov.

Kobilarno v Lipici je leta 1580 ustanovila vladarska družina Habsburgov. Njen prvi upravitelj je bil Slovenec Franjo Jurko, na lipiškem posestvu pa so že prej vzgajali konje. Habsburgi, ki v tistem času vladala velikemu delu Evrope, so v Lipico pripeljali trideset konj iz Španije, s ciljem vzgojiti elegantnega in okretnega konja po vzoru andaluzijca. Andaluzijski konj je bil v tistem času, zaradi mnogoštevilnih odlik, čislan po vsej Evropi. (več …)

Read Full Post »

Older Posts »