Polet preko morja

Leta 1636 se je vzdolž Bosporja zbrala velika množica. Obetal se je prav poseben dogodek: prelet Bosporske ožine. Podviga se je lotil Ahmed Čelebi, ki je že pred tem izvedel več uspešnih jadralskih poskusov. Tokrat pa se je nameril izvesti prelet med evropsko in azijsko stranjo Bosporja. Povzpel se je na stolp Galata na evropski strani Bosporskega preliva, od koder je načrtoval poleti na azijsko stran in pristati v Üsküdar-ju. Nadel si je jadralno napravo, izrekel “bismillah” (v imenu Boga) in s pomočjo južnega vetra preletel morje in po približno 3 km leta pristal na kraju Doğancılar v Üsküdar-ju. Sultan, ki je s svojo družino in osmansko vlado opazoval dogodek, je bil prevzet in je letalcu izročil mošnjo zlatnikov; obenem pa ga je poslal v Alžirijo, najbolj oddaljeno deželo pod svojo oblastjo. Tam je Ahmed tudi dočakal konec svojega življenja.

Vir: Akgüdüz A., Oztürk S.: Ottoman history. Islamic university of Rotterdam, 2011.

Read Full Post »

Višegrajski most

Mimar Sinan, o katerem govori prejšnji zapis, je najbolj znan po svojih objektih v Istanbulu ter Selimovi mošeji v mestu Edirne v evropskem delu današnje Turčije. Vendar pa so objekti, ki jih je zasnoval, razpršeni po vsej nekdanji Osmanski državi, med njimi jih nekaj postavil tudi nam bližje, na območju Balkana. Med temi je bržkone najboj znan Višegrajski most. Ta je znan tudi kot osrednji motiv romana Most na Drini, katerega avtor je Nobelov nagrajenec Ivo Andrić. Sam most pa je na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Read Full Post »

Načrtovalec, graditelj in inovator

Nekega dne si je šel sultan Sulejman I ogledovat, kako napredujejo dela na njegovi novi mošeji v Istanbulu. Ko je vstopil v objekt, je bil neprijetno presenečen. Namesto da bi njegov glavni gradbeni mojster vodil dela in nadzoroval, ali vse poteka po načrtih, je sedel križem rok in kadil vodno pipo. Na sultanovo zgroženo vprašanje, kaj počne, pa je odgovoril: Preverjam delovanje prezračevalnega sistema.

Zgornja zgodba je morda le ena od legend, ki so se spletle okrog življenja velikega osmanskega arhitekta, Mimar-ja Sinan-a (ok. 1490 – 1588). Vsekakor pa velja, da njegova zapuščina ne obsega le množice zgradb -Sinan je v svojem življenju zasnoval več sto objektov po vsej Osmanski državi- pač pa tudi inovativen pristop k reševanju arhitekturnih in gradbeno-tehničnih izzivov.

Read Full Post »