Feeds:
Objave
Komentarji

Ko je Filip III leta 1598 postal kralj Španije, se je kakor njegovi predhodniki lahko ponašal z nazivom “kralj imperija, v katerem sonce nikdar ne zaide”. Njegovo kraljestvo je namreč obsegalo dele Evrope, Amerike ter Filipine na daljnjem vzhodu. A prav lahko bi se zgodilo, da tega ne bi nikdar dočakal: kot osemletni otrok je bil namreč hudo zbolel. Niti najuglednejši dvorni zdravniki mu niso znali pomagati in ko je bil deček že na robu smrti, so, sicer neradi iz razlogov, ki jih bomo spoznali kasneje, le poklicali zdravilca po imenu Jeronimo Pachet. Ta je otroka pozdravil v dveh ali treh dneh, s čimer si je sicer prislužil slavo in lepo nagrado, a tudi zavist in sovraštvo svojih zdravniških kolegov. Nadaljujte z branjem »

Advertisements

Muslimanska Sicilija

Okrog 250 let (od leta 828) so muslimani v celoti ali deloma vladali Siciliji, za kratek čas pa tudi nekaterim predelom Kalabrije. V tem času je Sicilja demografsko in ekonomsko napredovala. Njena prestolnica je postal Palermo, ki je na svojem vrhuncu po različnih ocenah štel med 100,000 in 350,000 prebivalcev in bil eno največjih mest v Evropi tistega časa. Nadaljujte z branjem »

Anglež v Tunisu

Pisalo se je leto 1609, ko je kapitan Pepwell po nalogu britanskega Lorda admiralitete odplul proti Severni Afriki, kjer je križaril znameniti kapitan John Ward, da bi njega in njegove tovariše pozval, “naj opustijo svoj pokvarjen način življenja.” Ward je bil namreč ne le zapustil Kraljevo mornarico in se podal na svoje, t.j. postal je pirat, pač pa se je povezal s severnoafriškimi muslimani in celo sam postal musliman. Tako so njegove grehe videli v Londonu. Nadaljujte z branjem »

Kordoba

Danes je Kordoba glavno mesto istoimenske španske province z okrog 300.000 prebivalci. Pred 1000 leti in več pa je štela okrog pol milijona prebivalcev in bila skupaj s Konstantinoplom največje mesto v Evropi. V tem času je bila Kordova, prestolnica al-Andalus-a (muslimanske Španije), eno vodilnih mest v svetu na kulturnem, znanstvenem in gospodarskem področju. Opremljena je bila s številnimi knjižnicami, šolami in univerzo, na katero so prihajali študentje in mnogih dežel Evrope, z ulično razsvetljavo, vodovodi itd. Nadaljujte z branjem »

Ključi spomina

Študentka Sofía si za temo diplomske naloge izbere odkrivanje prave zgodovine svoje Andaluzije. Odkriva odmeve tišine, v pogovorih z resničnimi specialisti se ji razkriva neznano. Preplet realnosti in filmske fikcije. Premišljanje o spominu in vrednosti identitete v času globalizirane družbe.

Las llaves de la memoria – režiser: Jesús Armesto.

Dva odlomka: Nadaljujte z branjem »

Al-Andalus (muslimanska Španija) je bila versko in narodnostno pestra skupnost, v kateri so skupaj živeli muslimani, kristjani in judje, med domačini pa so v večjem številu prebivali še (severnoafriški) Berberi, Slovani in Arabci.

Slovani so na Iberski polotok večinoma prišli kot sužnji, ki so jih tja prodali trgovci iz drugih delov Evrope, posebno Benečani. Ti so svoje človeško blago dobili v vojnah s svojimi sosedi (Slovenci in Hrvati), ali pa kupili na vzhodu Evrope. Žalostna usoda teh ljudi pa se je mnogim obrnila na bolje, ko so prispeli v islamski svet. Muslimanom je namreč vera nalagala, da sužnje, v katerih spoznajo kaj dobrega, osvobodijo, ter jim omogočijo nov začetek. Tako so dobili priložnost, da se v svojem novem okolju uveljavijo kot polnopravni člani družbe, v kateri so bili cenjeni zaradi svojih sposobnosti, predanosti in zvestobe. Dosegli so pomembne funkcije na dvoru, postali vojaški poveljniki in upravitelji pokrajin. Pa si poglejmo nekatere izmed njih. Nadaljujte z branjem »

Slavčeva zgodba

Hans Christian Andersen (1805-1875) je bralcu prav gotovo znano ime. Andersen je za svoje Pripovedke za otroke izbral takšne teme in jih izrazil v takšnem slogu pisanja, da je z zgodbami pritegnil ne le otroke, pač pa je spoštljivo ponudil snov za premišljanje tudi njihovim staršem in starim staršem. Poleg tovrstne literature, po kateri je bil najbolj znan, je pisal tudi poezijo, dramska dela in potopise. Njegovo najdaljše potovanje ga je leta 1841 poneslo v Carigrad, kjer je ostal enajst dni, o katerih je zapustil obširen zapis. V njem je Andersen mojstrsko orisal osmansko družbo tistega časa, obenem pa tudi značilnosti Zahodnega pogleda na skrivnostni Orient. Med drugim si je ogledal tudi praznovanje rojstnega dne poslanca Mohameda, o katerem je pripovedoval takole: Nadaljujte z branjem »