Mimar Sinan, o katerem govori prejšnji zapis, je najbolj znan po svojih objektih v Istanbulu ter Selimovi mošeji v mestu Edirne v evropskem delu današnje Turčije. Vendar pa so objekti, ki jih je zasnoval, razpršeni po vsej nekdanji Osmanski državi, med njimi jih nekaj postavil tudi nam bližje, na območju Balkana. Med temi je bržkone najboj znan Višegrajski most. Ta je znan tudi kot osrednji motiv romana Most na Drini, katerega avtor je Nobelov nagrajenec Ivo Andrić. Sam most pa je na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Most, postavljen v letih 1571-77, je kulturni spomenik osmanski klasični arhitekturi in inženirstvu, ko je bila ta na vrhuncu. Razdaljo preko Drine, ki meri 179 m, premaga v enajstih lokih z razponi med 11 in 15 m. Dostopno rampo tvorijo štirje dodatni loki.
Višegrajski most (vir)
Most ima tudi pomemben strateški položaj na poti med donavsko ravnico v notranjost Balkanskega polotoka in naprej proti Jadranu. Večkrat v zgodovini je predstavljal tudi simbolični most med državami in imperiji. Pomožni deli mostu so bili poškodovani v izjemni povodnji leta 1896, ki je most v celoti potopila, nakar so jih inženirji Avstro-Ogrskega cesarstva obnovili. Deli mostu so bili uničeni med prvo in drugo svetovno vojno, v zgodnjih 1950ih pa znova restavrirani.
Most je dal postaviti Mehmed Paša Sokolović, veliki vezir Osmanske države v obdobju, ko je bila ta v času Sulejmana I in Selima II na vrhuncu svoje moči. Mehmed Paša je bil kot otrok rekrutiran v sistem devširme, katerega namen je bil izobraziti sposobne otroke za pomembne politične, vojaške in administrativne službe. Napredoval je vse do najvišjega možnega položaja velikega vezirja, ki je dejansko vladal Osmanski državi. Poročil se je s hčerjo sultana Selima II. Mehmed Paša je bil slovanskega porekla, doma iz okolice Višegrada.
Viri: UNESCO, archnet.org
Oddajte komentar